N O V I C E

AKTUALNO

Koledar tekem poletne sezone, 24.5.2016
Večina gorskih tekačev je že začela svojo tekmovalno sezono, sam pa zaenkrat še nimam prave želje po tekmah in bom z njimi tja do konca junija še počakal. To pa seveda ne pomeni, da počivam, prav nasprotno, saj v tem času, ko nimam tekem, lahko več in bolj kvalitetno treniram. Ti treningi so sicer zaenkrat še v precej nizki intenzivnosti, da se telo privadi na malo drugačne obremenitve, a bodo kmalu prišli na vrsto tudi intenzivnejši treningi. Trenutno moji treningi izgledajo nekako tako, da se pripeljem na izhodišče, obujem LaSportivke, vklopim Garmina in tečem dokler se mi da. Včasih je to ena ura, včasih štiri, povsem odvisno od počutja, brez kakšnega plana. To bo trajalo še kakšen teden ali dva, nato pa bom začel malo bolj natančno pogledovati na mojega Garmina. :)
Tudi v letošnji poletni sezoni se bom držal okvirov zadnjih nekaj let in tekmoval po principu manj je več. To se je izkazalo za zelo pozitivno, saj sem na tekmah nastopal svež in spočit, kar je najbolj pomembno. Plan je seveda okviren in se lahko tekom sezone še malenkost spremeni, vse seveda odvisno od počutja telesa.
Koledar tekem:
24.6. - Santa Caterina Vertical KM (IT) - World series
26.6. - Stava Verticale del Cornon (IT)
15.7. - Dolomites Vertical KM (IT) - World series
24.7. - Gorski tek na Grintovec (SLO) - World cup
30.7. - Red Bull K3 (IT)
28.8. - Kima Trophy (IT) - World series
14.10. - Limone Vertical KM (IT) - World series

Less cloud, more sky
Komentiraj
 
 
Sezona 2015/16 v številkah
Za mano je še ena turna sezona, ki bi jo lahko postavil povsem ob bok ali celo na čelo mojih najuspešnejših sezon. Tekem je bilo sicer letos nekoliko manj, kot pretekla leta, vendar pa so bili rezultati ves čas na zelo visokem nivoju. Zelo me veseli, da sem po nekaj letih zopet veliko nastopal v svetovnem pokalu in bil tudi zelo konkurenčen. Tekmovanja na tem rangu so nekaj posebnega in sam prav na teh tekmah zberem največ motivacije, da iz sebe iztisnem svoj maksimum.
Številni me sprašujejo kako dolgo bom še tekmoval in toliko časa posvečal športu...šport in hribi so moj način življenja in upam, da mi nikoli ne bo treba s tem zaključiti. Druga pesem so seveda tekme, predvsem tiste na najvišjem nivoju, ki te fizično in psihično najbolj izčrpavajo. Vendar dokler se bom počutil konkurenčnega in videl možnost dodatnega napredka, bom vsekakor vztrajal, lahko bo to le še eno sezono, lahko pa jih bo še kar nekaj, kdo ve, če bo le zdravje sodelovalo...
Najboljše uvrstitve v pretekli sezoni:
- 8.mesto Svetovni pokal Vertical race Mondole
- 11. mesto Svetovni pokal Vertical race Marecottes
- 13. mesto Evropsko prvenstvo Individual race Marecottes
- 1. mesto Mountain Attack Saalbach Tour
Sezona v številkah:
Število turno smučarskih dni: 118
Višinskih metrov na turnih smučeh: 160.000
Višinskih metrov z rolkami: 13.000
Višinskih metrov peš od 1.11.: 21.000
Število tekem: 16
Prvič na smučeh: 1.11. Moelltal
Zadnjič na smučeh: 30.4. Begunjščica
Naj omenim še vse moje sponzorje, brez katerih te zgodbe ne bi bilo: La Sportiva (tehnična in finančna podpora), ATK Race (najboljše vezi), Pomoca (najboljše kože), Camp (tehnična oprema), Cebe (najboljša očala), Garmin (za natančne podatke med treningom), Planinska zveza Slovenije (podpora na tekmah svetovnega pokala), TTSO Jezersko (matični klub), MuleBar (energija na treningih in tekmah), Lumar Hiše, Šport 11/11.

Utrinek s prvomajske Begunjščice
Komentiraj
 
 
Patrouille des Glaciers 2016
Patrouille des Glaciers je najtežja tekma v turnem smučanju, ki v enem zamahu premaga 60km dolžine in 4000m višine, prek številnih prelazov prek 3000 metrov, med krajema Zermatt in Verbier. Ne tekmi sem doslej nastopil dvakrat in leta 2012 osvojil 8.mesto.

Tokrat se je vse začelo v začetku januarja, ko sta me Philip Götsch in Christian Hoffman povabila v ekipo. Pred štirimi leti sem si sicer zabičal, da se na to tekmo ne vrnem nikoli več, saj zahteva preveč priprav, organizacije, stroškov, štart sredi noči, zahtevne vremenske razmere, dolžina itd ampak...pred štirimi leti smo zaradi vremenskih razmer zaključili na polovici in tako je ostal odprt cilj premagati celotno traso pod sedmimi urami in tokrat sem začutil priložnost, da mi to uspe...
Sezono sem v določeni meri prilagodil PDG-ju, saj namenoma nisem tekmoval veliko, da se ne bi iztrošil že pred samo tekmo. Treningi so celotno sezono potekali bolj ali manj neovirano in pred tekmo nisem še nobeno sezono doslej imel toliko višinskih metrov v nogah. Skratka vse je kazalo, da bom na tekmo pripravljen optimalno. Prve težave so se začele v začetku aprila in na hitro sem šel odstranit modrostni zob, z namenom, da se čim prej rešim morebitnih težav okrog tekme. To mi je sicer vzelo teden dni treninga, vendar mi motivacija ni upadla. Druga težava se je pojavila 10 dni pred tekmo, ko sem opazil, da nas je sponzor prijavil na napačen dan štarta. Zaradi velikega števila tekmovalcev (prek 5000), sta štarta namreč na dva različna dneva, v sredo (smo bili prijavljeni mi) in soboto (štart vseh najboljših). Organizator tekme je švicarska vojska, rok prijav se izteče že decembra prejšnje leto in od januarja dalje ni po pravilih možnih nobenih sprememb več. Tako sem se 3 dni trudil prek vseh svojih poznanstev, da mi je na koncu uspelo spremeniti dan štarta. Teden dni pred tekmo je tako kazalo, da je vse v najlepšem redu. Potrebno je bilo še organizirati prevoz in zbrati vso potrebno opremo za kar se lahko seveda zahvalim sponzorjem.
V četrtek zjutraj je napočil čas odhoda, pri Veroni poberem še Philipa, s Christianom se dobimo zvečer v Zermattu, saj je prišel s kolegi po severni strani Alp. Popoldne sva šla s Philippom na kratek raztek, zvečer pa smo že študirali vso logistiko in taktiko tekme. Ves čas nas je v podzavesti bodla vremenska napoved, ki ni bila najbolj obetavna, a smo bili prepričani, da tekma ni vprašljiva, če v vsej dosedanji zgodovini ni nikoli bila.
V petek zjutraj smo najprej pohiteli na obsežno kontrolo vse opreme, nato je sledila priprava vrvi, na katero moramo biti navezani v prvem delu trase. Z gondolo smo se povzpeli do Schwarzsee-ja in v prekrasnem vremenu navezani odsmučali nazaj do Zermatta ter s tem rešili še zadnje tehnične nejasnosti. Po kosilu je sledil krajši počitek, nato pa priprava opreme in nahrbtnikov za tekmo ter najbolj pomemben del - priprava pijače in energijskih dodatkov, ki je na tako dolgi tekmi odločilna. Niti za trenutek nismo podvomili, da tekme ne bi bilo, saj se je vreme povsem držalo. Pozno popoldne je sledil še klasični briefing v cerkvi, ki te vsakič posebej še dodatno prestraši ter hkrati naspidira, da je fokus na tekmo 100%. Po briefingu še logistična uskladitev glede podpore na polovici trase ter prevoza mojega avta na cilj v Verbier, za kar bi poskrbeli spremljevalci slovenske ekipe vojske. Ob sedmih večerja, ob osmih pa sem še zadnjič preveril vso opremo in oblačila za štart ob 3.uri zjutraj. Ob pol devetih sem si nastavil budilko za ob 1.20, kar je pomenilo dobre 4 ure spanca. Še enkrat sem si zvizualiziral vse podrobnosti pred in med tekmo, preštudiral vse slučaje, kaj gre lahko narobe, se psihično pripravil na malo spanca ter slabih sedem ur dirke v verjetno ne najbolj prijaznem vremenu. V glavi je bilo vse pripravljeno, čakal me je le še finale - štart.
Mislim, da sem ravno padel v spanec, ko nekdo potrka na vrata in takoj sem vedel zakaj se gre. V sobo vstopita Philip in Christian z novico, da je tekma prestavljena in vedeli smo, da posledično tudi odpovedana, saj je bila za naslednji dan vremenska še veliko slabša. Najprej sploh nisem mogel verjeti, brskal sem po telefonu in iskal potrditev, ki sem jo seveda tudi dobil. Sledilo je premlevanje vzrokov, zakaj nas niso spustili vsaj štartati, saj vreme res ni izgledalo tako slabo. Vzroka nismo našli niti po dveh pivih in razočarani odšli spat. Zjutraj smo prek sporočil le še dobili pričakovano potrditev o dokončni odpovedi tekmi, tako da smo spakirali opremo in odšli domov - s preostalimi 3000-imi razočaranimi tekmovalci.
Tole poročilo sem želel napisati še s svežimi mislimi, saj težko opišem svoje trenutno počutje, pozneje verjetno novice sploh ne bi napisal. Tako pa je napisano in pripravljeno, da stvar čim prej pozabim. Počutim se zelo razočaranega, kot bi mi nekdo nekaj ukradel. Po dolgih fizičnih, psihičnih in organizacijskih pripravah, ko si končno pripravljen, v štartnem bloku, pištola pa ne poči...
Letošnja sezone je tako zaključena brez pravega zaključka...
Komentiraj
03-05-2016
Nejc:   Tone, vsekakor so še veliko hujše stvari, moje pisanje je povsem s športnega stališča in za vsakega športnika bi bilo odpoved glavne tekme sezone veliko razočaranje. Je pa sedaj minilo že 10dni in gre stvar počasi v pozabo :)

24-04-2016
Tone:   Nejc, popolnoma razumem tvoje razočaranje, vendar se v življenju dogajajo tudi veliko hujše stvari. Glavo pokonci- na razvoj dogodkov sam nisi mogel vplivat. V življenju te prav zagotovo čaka še veliko zanimivih stvari.

 
 
Arhiv novic:  
2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016 
 
GENERALNI SPONZOR
Slideshow Image 1
 
SREBRNI SPONZOR
Slideshow Image 1
 
BRONASTI SPONZOR
Slideshow Image 1
Slideshow Image 2
 
POWERED BY
Slideshow Image 1
Slideshow Image 2
 
OPREMLJEVALCI
Slideshow Image 1
Slideshow Image 2
Slideshow Image 3
Slideshow Image 4
Slideshow Image 5
Slideshow Image 6
Slideshow Image 7
 
PARTNERJI
Slideshow Image 1
Slideshow Image 2
Slideshow Image 3
Slideshow Image 4
Slideshow Image 5
 
DONATORJI
Slideshow Image 1
Slideshow Image 2
   
© Izdelava strani | kontakt | 2008 - 2009
Stran urejena dne 21.12.2009