Kukova špica
Zadnje čase me vedno bolj motivirajo in navdušujejo izzivi, ki niso povezani s tekmovanji in verjamem, da bo to vedno bolj pogosto, kar pa me resnici na ljubo niti ne moti. Tako sem pred časom dobil idejo o projektu, da bi v enem dnevu povezal vse najvišje vrhove, ki obdajajo dolino Vrat, našo najbolj idilično, markantno ledeniško dolino Julijskih Alp. Vključeni bi bili vrhovi Kukova špica, Škrnatarica, Dovški križ, Veliki Oltar, Visoki Rokav, Škrlatica, Dolkova špica, Križ, Stenar, Bovški Gamsovec, Triglav, Rž, Begunjski vrh in Cmir. Skupaj 14 vrhov, visokih krepko preko 2000 metrov, višinske razlike okrog 5000m in dolžine okrog 50 km. V bistvu podatki nič posebnega, če ne bi bili praktično vsi vrhovi vse prej kot lahko dostopni.
Turo sem si v grobem razdelil na dva dela. Prvi del do Škrlatice poteka po brezpotjih, je neoznačen, tehnično zelo zahteven, kjer je na določenih mestih potrbno tudi varovanje in zahteva dobro alpinistično znananje in predvsem previdnost. Drugi del nato poteka po označenih planinskih poteh, ki pa so kljub temu večinoma označene kot zelo zahtevne poti in tako ne omogočajo hitrega napredovanja. Skratka projekt, ki me vrača k mojim začetkom, v alpinizem, ki sem ga zaradi tekmovanj pred desetimi leti bolj ali manj potisnil na stranski tir.
‘Lojtrica’ na Škrnatarico
Ker večino prvega dela še ne poznam, vrhove sem sicer že vse osvojil, a jih nikoli nisem še povezal med sabo po grebenu, sem se odločil ta del raziskati bolj natančno. Pretekli teden sem tako opravil s prvim delom poti iz Vrat preko Kukove špice, Škrnatarice, Dovškega križa do Velikega Oltarja. Greben med Škrnatarico in Dovškim križem sem preplezal prvič in kljub megli se mi zdi, da sem prehode kar dobro zadel. Ta del grebena tehnično ni tako zahteven, saj je le na parih mestih potrebno splezati kakšen detajl II. stopnje. Vse ostalo je bolj ali manj previdno lovljenje ozkih stezic in prehodov po deloma precej krušljivem terenu. Zanimal me je tudi časovni orientir in s časom slabih treh ur, ki sem ga porabil iz Vrat prek vseh treh vrhov do vrha Oltarja se mi zdi, da sem povsem znotraj enodnevnega limita 12ih ur, ki sem si ga nekako zadal za celo traso.
Greben Oltar – Rokavi
Zavedam se, da je odsek iz Velikega Oltarja preko Visokega Rokava na Škrlatico najzahtevnejši del ture, zato si bom v naslednjih tednih ta del ogledal s soplezalcem. Po tej ogledni turi se bom odločil ali bom ta del opravil sam ali v navezi s soplezalcem. Če bo oktobra vreme ugodno, se mogoče s projektom opravim že letos, sicer pa bo počakal na naslednje poletje oz. jesen.
