Od mojega zadnjega podviga na Triglavu, ko sem postavil najhitrejši čas vzpona in spusta, so minila natanko 3 leta. Že takrat je bil to neuradno tudi najhitrejši čas samega vzpona iz doline na naš najvišji vrh, za katerega pa sem že takrat vedel, da se ga da še izboljšati.
Če sem po opravljenem podvigu gor-dol takoj vedel, da je bilo to prvič, zadnjič in nikoli več, sem vedel tudi, da se bom najhitrejšega vzpona zagotovo še lotil. K tem so me spodbudili tudi številni prijatelji, s katerimi smo radi debatirali, kje bi bilo mogoče iti še hitreje in se spustiti pod mejo 1h30min.
Vedno bolj me je začela privlačiti tudi trasa in Vrat in lansko poletje, sem šel enkrat preveriti kako hitra je ta pot. Zastavil sem si močan tempo, čeprav sem ves čas vedel, da grem lahko še hitreje in na vrhu se je štoparica
Nato je zopet mineval čas, prihajale so tekme, treningi in nekako se nisem odločil za nov napad na Triglav. Kljub temu, da na koncu vedno vse zgleda tako enostavno, se mora za tako hiter čas poklopiti več stvari. Kot prvo je to jesenski termin, ko je na poti manj planincev, potem je tu uskladitev z ostalimi tekmami, pa vreme mora biti idealno in pa seveda motivacija. Le ta je tu še toliko bolj pomembna kot na tekmi, saj ni borbe s sotekmovalci, temveč le s samim sabo ter časom. Letos je željo po hitrem vzponu izrazil tudi Luka Kovačič, s kom opraviva veliko skupnih treningov in vedel sem, da če je kdo sposoben slediti mojem tempu, je to on.
V ponedeljek, dan pred podvigom je dozorela želja, povabim še Luka in v torek, malo čez sedmo uro zjutraj sva stala pred
Moram povedati, da noben moj rekord na Triglav ni bil vnaprej načrtovan ter brez kakršnekoli zunanje pomoči. Vedno sem imel vso potrebno hrano, pijačo in oblačila s seboj v majhnem nahrbtniku. Ti najhitrejši vzponi na Triglav niso tekme, ampak jih opravljam za svoje zadovoljstvo, dober trening in premagovanje lastnih mej. Ko postavim nek nov mejnik, začutim veliko zadovoljstvo po tem, da sem premagal samega sebe, svoj prejšnji mejnik in ne da sem premagal koga drugega. Temu so namenjene tekme, kjer se borimo mož na moža in kjer je prostor za dokazovanje pred drugimi. Tudi ko so me novinarji spraševali kaj mi pomeni več, rekord na Triglav ali zmaga na tekmi…mislim, da vse povem s tem, da je Triglav vedno le trening za tekmo.
Ali se bom še kdaj lotil prestavljanja svojih mejnikov na Triglav? Zagotovo bom še kdaj napadel Triglav čim hitreje možno, kdaj bo to, na kakšen način, pa mi bo to povedal trenutni nagon.
Z Lukom na vrhu Triglava po najhitrejšem vzponu doslej