Skaala Mountain Race

Pretekli vikend sem se na Norveškem udeležil njihove najbolj znane gorsko tekaške preizkušnje – Skala Rett Opp, oz po angleško Skaala Mountian race. To tekmo sem imel na svojem seznamu želja in letos je končno prišla na vrsto. Zahvala gre predvsem mojem sponzorju LaSportivi, ki je poskrbela za vse stroške s prevozom, nastanitvijo in štartnino, ki so za to tekmo zelo visoki.  Ker se na to tekmo nisem odpravil zgolj z mislijo na tekmo, temveč na celotno doživetje kratkega potovanja, bom tokrat spisal kratek potopis.21038123_459776474391359_657123586_o

Na pot sem se odpravil v četrtek, v popodanskih urah z Beneškega letališča in prek Amsterdama ob 11. uri zvečer priletel v deževen Bergen. Sledil avtobusni prevoz do Hostla v centru Bergna, kjer sem prespal preostanek noči. Za prenočevanje sem izbral YMCA hostel v Bergnu, saj je bila to edina sprejemljiva možnost glede stroškov. Kakršnokoli drugo prenočevanje v Bergnu ni mogoče dobiti za manj kot 100 eur / noč. Poleg tega moram priznati, da je hostel zelo urejen in čist, pa tudi vsi obiskovalci so zelo uvidevni in moram reči da sem tisti dve kratki noči (še zadnjo pred odhodom domov) prespal povsem solidno.

21034971_459776514391355_1806060418_oV petek zjutraj sem že ob 8.uri nadaljeval mojo pot proti kraju Loen, prizorišču tekme. Avtobusna vožnja je sicer trajala debelih 6 ur, ampak je bila zelo zanimiva. Celo pot je bilo lepo sončno vreme in skozi okno sem lahko opazoval čudovito pokrajino fjordov, sotesk, jezer, rek, gozdov, skratka lepo, zelo redko poseljeno pokrajino. V popoldanskih urah sem prispel v čudovit hotel Aleksandra, ki se nahaja v kraju Loen, v sami konici Nordfjorda, ki ga obdajajo čudoviti hribi, prekriti z ledenimi pokrovi in stenami, ki strmo padajo proti morju. Vreme je bilo krasno, zato seveda nisem izgubljal časa, odvrgel prtljago in se odpravil na raztek v okoliške klance. Dvignil sem do gozdne meje, ki je tam na c21081388_459776597724680_1034073430_oca 500mnm in občudoval prekrasne razglede na fjord in okoliške vrhove. Tamkajšnja pokrajina je že povsem jesenska, na tleh je že odpadajoče listje, temperatura slabih 20 stopinj, skratka, kot v naših krajih meseca oktobra. Vremenska napoveda je bila obetavna tudi za naslednji dan in zvečer, oziroma ob 21.uri je bil to še povsem sončen dan, sem se odpravil spat, pripravljen na tekmo.

Na moje veliko presenečenje in razočaranje, me je v soboto zjutraj prebudilo šumenje dežja. Pogled skozi okno je bil res turoben,  dež in oblaki do tal, skratka ne prav prijetne razmere za tekmo visoko v gore, ki jih prekriva še sneg. Kolegi Norvežani so mi že prejšnji dan govorili, da se na vremensko napoved pri njih ni za zanašati, saj se vreme zaradi bližine oceana nenapovedano spreminja iz ure v uro. To sem ob21035241_459776484391358_124067185_očutil tudi sam v teh nekaj dneh in na našo srečo se je vreme začelo izboljševati tik pred startom tekme, na vrhu pa smo bili deležni celo nekaj sončnih žarkov ter izjemno lepega razgleda. Tekma je sicer zelo posebna iz večih razlogov. Prvi in najpomembenjši je ta, da je potrebno celotno tekmo teči z 2,5kg težkim nahrbtnikom, ki ti ga skrbno stehtajo tik pred štartom in takoj po prihodu v cilj. Moja največja skrb je bila tako kako se bom odzval na to težo,  saj kljub temu, da sem zadnje tedne veliko treniral s to težo, tekma vedno pokaže najbolj realno sliko. Druga neznanka je bila trasa, ki je sicer po podatkih zelo podobna teku na Grintovec, a se je kasneje izkazalo, da je kljub strmini zelo tekaška. Zadnji detajl so seveda tudi vremenske razmere in pogoji, ki so sicer enaki za vse, vendar se ob poznavanju oz predvidevanju, kaj te lahko čaka, veliko bolje pripraviš nanje. Na štartu, na nadmorski višini morja so bile tempreature prijetne, a 1850 metrov višje je bilo nekaj povsem drugega in prvič sem doživel, da so mi noge oz. podplati med tekmo dobesedno otrpnili. Zadnjih 300 višinskih metrov namreč sploh nisem čutil podplatov in 21056951_459776524391354_439039166_otek je bil zaradi tega zelo čuden. Kljub temu se mi zdi, da sem na tekmi dal vse kar sem tisti trenutek sposoben, kar je zadoščalo za končno 7.mesto, kar je vsekakor odličen rezultat, saj je bila na tekmi zbrana zelo močna mednarodna konkurenca. Vem pa, da sedaj poznam vse skrivnosti in pasti tekme, zato se bom na mojo morebitno naslednjo udeležbo na tej tekmi, veliko bolje pripravil.

Po tekmi je sledilo prijetno druženje s sotekmovalci, ki se je zavleklo v pozen večer ob skupni večerji v hotelu. Najprej sem imel zelo dolgo debato s Kilianom (tokrat ni tekmoval) in Emelie o njegovem vzponu na Everest, pa o tem kako je živeti na Norveškem in seveda o planih za prihodnost. Nato sem dolgo v večer debatiral z Robbijem Simpsonom, Škotom, ki že 10 let živi v Nemčiji in se profesionalno preživlja le z gorskim tekom, tudi zelo zanimiva izkušnja.

V nedeljo zjutraj sem se nazaj proti Bergnu odpeljal v avtu domačina Thorbjorna, tudi odličnega gorskega tekača, ki je tekmo končal na 4.mestu, sicer pa živi in dela v Bergnu. Bilo je lepo kramljati dolgo pot nazaj o tem kako je biti Norvežan in živeti na Norveškem, seveda mi je natančno opisal tudi vse njihove tekme. Pozno popoldne in večer sem nato izkoristil še za ogled Bergna, ki je sicer lepo mesto, a so 4 ure zadoščale za vse kar sem si želel ogledati. Po kratki noči, me je v ponedeljek že ob 6.uri čakalo letalo za povratek do Benetk, kjer se je zaključilo moje kratko potovanje, ki mi bo ostal v lepem spominu in kliče po ponovitvi tudi prihodnje leto.

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>