Red Bull 400 Planica, 16.9.2017

Sredina septembra je že tradicionalno čas za spektakel na planiški letalnici, za najtežjih 400m na svetu, ko na svoj račun pridemo vsi ‘posebneži’, ki skakalnice ne uporabljamo za tisto čemur je bila zgrajena. Pa vendar se mi zdi, da je vsako leto manj tistih začudenih in več občodujočih pogledov, kar se kaže tudi na številu udeležencev tega unikatnega dogodka. Letos se nas je s planiško letalnico spopadlo kar 1000 in to v dežju!

Letos sem se treninga na velikanki kar malo izogibal, saj sem po izkušnjah iz preteklih let vedel, da me po prvem treningu zagotovo čaka nekaj dni neprijetnega ‘musklfirba’ v mečnih mišicah. Verjetno si boste mislili, kako je to mogoče, saj sem vendar ves čas v strmih klancih…ja, tudi jaz sem bil prvič začuden, a enostavno izgleda, da so mišice vseeno malo drugače obremenjene od vsakodnevne rutine. Prvič sem se tako v Planico podal šele v torek, zadnji teden pred tekmo, v močnem dežju, na vrhu celo sneženju. Ker se je tudi za soboto obetal dež, smo šli preverit kakšen je oprijem čevljev in ugotovili, da bistvene razlike v primerjavi s suhimi razmerami ni. Dvomov o izpeljavi tekme tako ni bilo več, ostal je le še neprijeten občutek, da bomo bolj ali manj cel dan mokri.

Sobota je bila seveda deževna, od jutra do razglastive rezultatov, nato se je pokazalo modro nebo. Zjutraj sem zato v torbo spakiral 3 komplete oblačil in 3 pare tekaških copat, po ene za kvalifikacije in finale ter še ene za rezervo. Vse za to, da bi me dež čim manj motil in bi se lahko posvetil samo tekmi. Po prihodu v Planico in dvigu štartne številke, smo si z Lukom in Majkom poiskali miren kotiček v zgradbi nordijskega centra, kjer smo se pripravili na naše nastope in tako ostali suhi.

Tekmovanje se je začelo z osredbull400planica2017mimi kvalifikacijskimi skupinami in iz vsake se je v finale uvrstilo 5 najhitrejših. Kvalifikacije so bile tako za hitrejše zgolj formalnost, za druge pa že prava tekma na nož za uvrstitev v finale, ki je bil na sporedu ob 15.uri. V Planici je favorita za zmago vedno težko napovedati, saj se na tako specifični trasi pomerimo le enkrat letno. Sam sem mnenja, da za tako tekmo specifični trening na trasi ne prinese bistveno boljšega rezultata. Odločajo lastnosti tekmovalca, ki si jih le ta nabere tekom številnih let treninga. To so moč in vzdržljivost v nogah, tehnika teka/hoje v strm klanec in sposobnost prenašanja visokih vrednosti laktata.  Zraven je potrebno dodati še psihično stanje in počutje, od katerih je odvisno, kako močno smo se pripravljeni ‘mučiti’ v danem trenutku. Vse skupaj se na tekmi sestavi v mozaik, ki na koncu prinese rezultat, ki nikoli ni naključen.

Za finale smo vnaprej vedeli, da bo zelo tesen in napet do konca, težko pa je bilo predvideti kdo bo prišel v borbo za končno zmago. Prvo polovico, do hrbtišča je večina najmočnejših taktizirala, saj si nihče ni želel zabiti žeblja že do zaletišča. Kot sem predvideval že pred tekmo, je prvo selekcijo naredil položni del do zaletišča. Na tem delu se nareredbull400planica2017-2di velika razlika med tistim, ki so sposobni teči in med ostalimi, ki niso sposobni zamenjati ritma. Na tem delu je največ pridobil Luka, ki si je do začetka zaletišča nabral okrog 20 metrov prednosti pred zasledovalci. Sam se v tem delu držal tretje mesto, a sem vedel da moj del šele prihaja. V najstrmejšem delu zaletišča sem se Luku hitro približeval in 20m pred ciljem sva bil poravnana z ramo ob rami. Zanimivo bi bilo zunanjim opazovalcem slišati, kaj se je obema pletlo po glavah v tistem trenutku. Sam sem iz izkušenj vedel, da je načeloma v finišu v psihični prednosti vedno tisti, ki je ujel, ne tisti, ki je bil ujet. Drugo pa je seveda fizična prednost, oziroma zmožnost iztisniti maksimalno moč v danem trenutku. In kaj se je v tistem trenutku zgodilo z mano? Glava mi je govorila, da sem v prednosti, saj Luka ve da ga lovim in sem hitrejši, zato sem bil prepričan, da ga lahko premagam. A ko sem hotel dodati še malenkost več hitrosti, da bi skočil mimo njega, se mi je zavrtelo, postalo slabo, kar je bilo opozorilo, da iz te moke ne bo kruha. Luka je imel tokrat en naboj več v nogah, sam pa sem vseeno zelo vesel drugega mesta, saj sem brez dvoma iztisnil iz svojega telesa maksimum, nenazadnje sva vse ostale tekmece pustila kar daleč zadaj.

Na koncu bi se še enkrat zahvalil organizatorjem, za pogum pri izvedbi tekmovanja v celoti. Nekateri so dvomili, a se je izkazalo, da dež ni ovira za izvedbo celotnega tekmovanja v dežju, ki je lahko prav tako zanimiv, hiter in vseeno povsem varen. Kapo dol!

Rezultati >>>

Pa še matematična uganka za konec: ;)

2013 – 4

2015 -3

2016 – 3

2017 – 2

2018 – ?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>